Posted on by

Zakaj je s starostjo vse težje shujšati?

Ste se zdaj, ko ste malce starejši, odločili, da boste začeli hujšati, vendar se vam zdi, da ne gre tako hitro kot nekoč? Morda je res tako. Ampak ne skrbite!

Kaj je presnova?

Presnova je skupno poimenovanje za procese, s katerimi telo pretvarja in porablja energijo.

Obstaja razlika med presnovnimi hormoni in presnovo na splošno – slednja se nanaša na sposobnost telesa, da porablja energijo.

Večina od nas je verjetno že slišala ali celo pomislila: »Pretežek sem, ker imam počasno presnovo,« ali pa: »Poješ lahko, kar hočeš, ne da bi se zredil! Gotovo imaš hitro presnovo.« Presnova se pogosto opisuje kot ena od bioloških funkcij človeškega telesa, ki ureja, kako hitro ali počasi porabljamo kalorije, vendar je veliko več kot le to. Presnova zajema vse kemične reakcije, ki potekajo v telesu – vse hormone ter možganske, črevesne in maščobne celice, ki uravnavajo naše zdravje, proces staranja, telesno težo in porabo kalorij.

Kadar govorimo o hitri oziroma počasni presnovi ali o težavah s presnovo, to običajno pomeni neravnovesja pri uravnavanju ščitničnih hormonov – gre za presnovno bolezen. Če menite, da morda imate presnovno bolezen, se posvetujte s svojim zdravnikom, saj ima lahko takšna bolezen različne posledice na telo.

Čeprav se vam zdi, da se zredite, že če samo pogledate kos torte, je to zelo redko povezano s presnovno boleznijo ali neravnovesjem v presnovi.

Kako deluje presnova

Človeška presnova je sestavljena iz treh delov in vsi vplivajo na pretvorbo energije v telesu.

1. Hitrost presnove v mirovanju/bazalna hitrost presnove

Temu lahko rečemo poraba energije v mirovanju, pomeni pa količino energije, ki jo telo potrebuje za vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij, kadar mirujete ali počivate. Hitrost presnove v mirovanju oz. bazalna presnova je odvisna od starosti, spola, telesne teže in sestave, pa tudi genetike. Vaša bazalna presnova običajno znaša približno 50–70 % vseh kalorij, ki telo porabi.

2. Presnova hrane

To pomeni energijo, ki jo telo porabi za presnovo zaužite hrane. Količina porabljene energije je odvisna od tega, kaj jeste. Za presnovo nekaterih živil telo porabi več energije (npr. beljakovine), medtem ko za presnovo drugih energija skoraj ni potrebna (npr. rafinirani sladkor).

3. Stopnja telesne dejavnosti

V tem delu so mogoča največja nihanja, odvisno od tega, koliko ste fizično aktivni. Mizar ali obrtnik na primer porabi veliko več kalorij kot nekdo, ki dela v pisarni, saj prvi ves dan opravlja težko fizično delo. Vendar se število porabljenih kalorij poveča z vsako dejavnostjo, celo z malenkostmi, kot je tapkanje s prsti po mizi, medtem ko nekaj čakate. Čim več se gibljete, tem več kalorij porabite. Odvisno od tega, kako aktivni ste čez dan, predstavlja vaša telesna dejavnost približno 20–40 % celotne dnevne porabe kalorij.

Če zaužijete več energije, kot jo porabite, bo telo odvečno energijo shranilo v obliki maščobnih zalog za poznejšo uporabo, kar pomeni, da se zredite. To se imenuje kalorični presežek. Če zaužijete manj kalorij, kot jih porabite, bo telo energijo jemalo iz maščobnih zalog, kar pomeni, da boste shujšali. To se imenuje kalorični primanjkljaj. Če želite uravnavati normalno telesno težo, je treba vzdrževati energijsko ravnovesje, kar pomeni, da morate zaužiti približno toliko energije, kot je porabite.

Zakaj je s starostjo vse težje shujšati?

S staranjem telo bolje izkorišča energijo. Ko se staramo, nam namreč hormoni poskušajo pomagati pri varčevanju z energijo. To pomeni, da bo telo za doseganje enakih rezultatov kot nekoč, ko smo bili mlajši, sčasoma potrebovalo manj energije. Skozi življenje se telo spreminja, saj se mišice, kosti in presnova nenehno razvijajo.

Telo pri 10 letih deluje drugače kot pri 25, 35, 45 ali 65 letih.
Zato je povsem normalno, da se telesna teža spreminja in da se začne maščoba nalagati na mestih, kjer se je je bilo prej lažje znebiti. Količina energije, ki jo dnevno porabimo, se skozi življenje spreminja, v mlajših letih pa je potrebujemo več kot v starejših. V mladosti telo porabi več energije, ta količina pa se sčasoma zmanjša, saj se telo prilagodi in jo porablja vedno bolj učinkovito. Porabo energije zmanjšujeta dva glavna dejavnika:

Na prehrano in težo vpliva dejstvo, da se sestava telesa s staranjem spreminja

Sestava telesa se spreminja. S staranjem telo izgublja mišično maso in shranjuje več maščobe.

Pri povprečnem moškem z normalno telesno težo med 20. in 30. letom starosti je delež telesne maščobe od 18 do 21 %, med 40. in 50. letom doseže 25 %, pri starejših od 60 let pa znaša več kot 26 %.

Enako velja za ženske: med 20. in 30. letom imajo od 22 do 24 % telesne maščobe, med 40. in 50. letom od 27 do 30 %, pri starejših od 60 let pa delež telesne maščobe v povprečju običajno znaša več kot 31 %. Maščoba se naravno kopiči, medtem ko se mišična masa zmanjšuje, saj mišice porabijo več energije.

 

Zaradi hormonskih sprememb ima prehrana večji vpliv

To ne velja le za ženske v menopavzi, ampak tudi za odrasle moške. Hormonski vzorci so tesno povezani s telesno težo, saj vplivajo na primer na to, ali več jemo ali spimo.
Ko se staramo, skušajo hormoni varčevati z energijo, saj telo ni več enako zmogljivo, kot je bilo v mladosti. To pomeni, da smo bolj nagnjeni k kopičenju maščobe, zlasti okoli pasu.

Ljudje, ki z leti ne spremenijo prehrane, čeprav na rojstnodnevni torti upihnejo vedno več svečk, sčasoma običajno opazijo, da so se zredili. Trebuh se jim poveča in oblačila se jim ne prilegajo več enako kot nekoč. Če se vse življenje držite enake prehrane, je to neizogibno. Z leti postaja boj proti odvečnim kilogramom vedno težji.

K pridobivanju teže lahko prispevajo sedeče delo in delo z malo telesne dejavnosti, slaba sestava prehrane, stres in genetika, pa tudi nekatera zdravila in hormonska neravnovesja, ki jih prinese starost. Ravno nekatera hormonska neravnovesja so lahko eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na kopičenje maščobe.

Estrogen, progesteron in androgen po 30. letu starosti ne delujejo več tako kot nekoč.
Ti hormoni so odgovorni za vzdrževanje telesne teže, zato je normalno, da začnemo opažati spremembe v obliki telesa, zlasti na trebuhu, bokih in stegnih, kjer prevladuje belo maščobno tkivo.

Več informacij: Hormoni in debelost

Rjavo in belo maščobno tkivo

Vsi sesalci, tako ljudje kot živali, imajo maščobno tkivo. Funkcija rjavega maščobnega tkiva se razlikuje od funkcije belega. Rjavega maščobnega tkiva namreč ne moremo shraniti za takrat, ko nam primanjkuje kalorij, lahko pa ga porabimo in proizvedeno energijo uporabimo za ogrevanje telesa, kadar je hladno. Odrasel človek tega tkiva nima veliko.

Bela maščobna tkiva so razporejena po vsem telesu, vendar jih je običajno največ na trebuhu (postava v obliki jabolka) ali na bokih in stegnih (postava v obliki hruške). To so maščobne obloge, ki se jih številni poskušajo znebiti. S staranjem se količina rjavega maščobnega tkiva v telesu zmanjšuje, količina belega maščobnega tkiva pa povečuje.

Ko se staramo, je torej še toliko bolj pomembno, da ne zaužijemo več kalorij, kot jih porabimo. Zavedati se je treba, da starejše telo za delovanje potrebuje manj energije, zato se tudi bazalna presnova zmanjša.

Vendar to ne pomeni, da je nemogoče shujšati! Samo bolj se morate osredotočiti na to, kaj jeste – in koliko! Tukaj nastopi Nupo dieta.

Preberite tudi: Kaj je Nupo dieta?